You are here: Home // Izjave za javnost, Stališča MSU // Stališča do plačljivih oblik študija na javni univerzi

Stališča do plačljivih oblik študija na javni univerzi

Pričujoči dokument je delovno gradivo za razpravo v okviru gibanja Mi smo univerza in je sestavljen iz dveh delov: v prvem delu sta podana splošno stališče do samoplačniških oblik študija in splošni razmislek o tem, kako jih odpraviti. V drugem delu sledi pregled po posameznih oblikah plačljivega študija. Ugotoviti moramo namreč, kako naj splošni cilj dosežemo v konkretnih primerih. Besedilo je izhodišče, ki ga moramo dopolnjevati s predlogi in popravki študentov, univerzitetnih delavcev, sindikalistov in drugih.

(A) SPLOŠNE SMERNICE

1. Prizadevajmo si za odpravo vseh plačljivih (samoplačniških) oblik študija na javni univerzi;
pri tem pa ne dovolimo, da bi:

2. odprava plačljivih oblik študija postala izgovor za omejevanje dostopnosti študija (na primer za zmanjševanje razpisnih mest);

3. odprava plačljivih oblik študija služila kot izgovor za poslabšanje položaja univerzitetnih delavcev (na primer povečevanja števila študentov na pedagoga, povečevanje deleža negotovih oblik zaposlitve oz. dela na podlagi pogodb civilnega prava, zniževanje dohodkov ipd.)

Prvi dve zahtevi sta v neposrednem interesu študentov, današnjih in bodočih, pa tudi njihovih

rsz 1msu napis Stališča do plačljivih oblik študija na javni univerzi

družin. Tretja zahteva je v neposrednem interesu vseh, ki izvajajo pedagoško delo, trenutno in v prihodnje, pa tudi vseh, ki so odvisni od njih. Učinek, ki si ga obetamo od skupne uveljavitve treh zahtev, pa je tudi v splošnem družbenem interesu, ker je nujni pogoj stabilnega, dostopnega in kakovostnega visokega šolstva. Izigravanje interesov enih nasproti interesom drugih, ki se že napoveduje, bo kratkoročno morda okrepilo položaj ene ali druge skupine, a obenem bo spodkopalo splošni interes in na dolgi rok tudi položaj kratkoročnih »zmagovalcev«.

 

 

 

Navedene tri zahteve in legitimne interese, ki jih izražajo, lahko uveljavimo le z doslednim in enotnim javnim financiranjem vseh pedagoških in raziskovalnih dejavnosti na javni univerzi!

(B) PREGLED PO POSAMEZNIH PODROČJIH PLAČLJIVEGA ŠTUDIJA

(1) Študij na bolonjski tretji stopnji:

Z letošnjim letom je bil ukinjen stari sistem sofinanciranja doktorskega študija, po katerem so se na razpis ministrstva prijavljale članice univerze. Za ta sistem je bilo značilno, da so se subvencije dodeljevale v enakem deležu za vse študente, ki so bili vpisani in so redno napredovali v akreditiranih študijskih programih podiplomskega predbolonjskega in bolonjskega tretjestopenjskega študija. Pomanjkljivost tega sistema je bila, da se nekatere fakultete na razpis niso prijavljale, ker je bilo sofinanciranje omejeno le na programe, ki niso zaračunavali šolnin, višjih od maksimuma, določenega z zakonom. 1

Nova, »Inovatvna shema sofinanciranja doktorskega študija«2 ki so jo javne univerze pripravile na podlagi nove Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija, je sofinanciranje individualizirala. Kriterij za izbiro primernih kandidatov je tema doktorskega dela, pristojne komisije namreč ugotavljajo, ali je doktorat povezan s področji, ki jih shema določa kot prirotetna. Poleg področja, imenovanega »gospodarstvo«, gre še za 17 tematskih sklopov, znotraj katerih mora doktorsko delo »reševati aktualne družbene izzive«. Ti sklopi se ujemajo s tistimi znanstvenimi in tehnološkimi temami, ki lahko v očeh vladajoče ideologije prispevajo k družbenemu razvoju oz. so njegova posledica: »nanotehnologije«, »biotehnologije«, »trajnost znanja«, »staranje prebivalstva in demografija širše« ipd. Rezultati razpisa še niso znani, vendar je že jasno, da je imel oz. bo imel naslednje škodljive posledice:
(1) razpisna dokumentacije je bila nedomišljena – po besedah rektorja UL(3) je bilo 600 od 800 vlog nepopolnih;

(2) izbira kandidatov bo potekala po ideoloških merilih, in sicer ne glede na to, ali se bodo določbe o zaželenih temah razlagale dobesedno ali široko (kar je napovedal rektor UL). V prvem primeru bodo izpadli vsi kandidati, ki svojega doktorskega dela niso naravnali dovolj aplikativno in ki ne raziskujejo na razpisanih področjih; v drugem primeru bo izbira arbitrarna, odvisna od preferenc članov komisij, bodisi osebnih (če bodo kandidate poznali) bodisi ideoloških (če jih ne bodo);

(3) uvajanje sporne nove sheme, ki so ga spremljale še negotovost in zamude, je na nekaterih fakultetah privedlo do drastičnega upada vpisov na tretjo stopnjo. Tako je bilo na FF, kjer se je vpisala le peščica študentov, ki niso obenem tudi mladi raziskovalci (ki so zaposleni na fakultetah in ki se jim šolnina v celoti financira iz proračunskih sredstev). Rektorat je to stanje izkoristil in Senat FF 16. marca pozval, naj skladno z letošnjim vpisom omeji tudi število razpisnih mest v prihodnje. Temu pritisku se Senat FF za zdaj ni uklonil, a dekan je napovedal, da bodo o zmanjšanju vpisnih mest razmislil pri pripravi razpisa za študijsko leto 2012/13;4

(4) fakultete bodo novo shemo izkoristile za zviševanje šolnin, saj sofinanciranje zdaj ni več pogojeno z maksimalnim zneskom šolnine.5 Tako je Upravni odbor FF, osrednji poslovodni organ fakultete, kljub nasprotovanju senata 18. aprila potrdil novi cenik, ki predvideva 30 % odstotni dvig šolnin (z 8.100 na 10.500 evrov!), novi cenik pa so pripravili tudi na FDV. Argument, da so se povečali stroški izvedbe (oz. je bilo »na novo ovrednoteno delo«), ne prepriča: 30 % sprememba v roku enega leta je malo verjetna (stroški dela so v javnem sektorju zamrznjeni, inflacija v državi ostaja nizka), torej je bilo delo očitno nepravilno (prenizko) ovrednoteno v preteklosti, ali pa (previsoko) zdaj. Iz razreza cene je razvidno, da so cenik izdelali kar z metodo administrativnih pribitkov po posameznih postavkah, pri čemer so stroški akademske režije narasli nadpovprečno – stroški komisije za oceno primernosti v prvem letniku kar za 81 %, podobne komisije v drugem letniku za 38 %, komisije za zagovor 32 % – nekateri drugi stroški pa podpovprečno – stroški izpitov za 25%, mentorstvo za 28 %.

Kaj storiti?

1. kratkoročno (takoj) se je treba upreti podražitvam šolnin, omejevanju razpisanih mest, poskrbeti za maksimalno uveljavitev stare sheme sofinanciranja študija za tiste študente, ki so v preteklosti že bili sofinancirani na ta način;

2. srednjeročno za (naslednje leto) izvajati takojšen pritisk na opustitev inovativne sheme in za njeno nadomestitev s shemo, ki bo podobna stari (egalitarna in utemeljena na znotraj akademskih kriterijih);

3. kratko, srednje in dolgoročno zahtevati enotno in celovito javno financiranje študija na tretji stopnji, ki bo omogočalo tudi ureditev zaposlitvenih razmer. Dolgoročno je nevzdržno da pedagogi doktorski študij izvajajo zunaj redne pedagoške obveznosti, tj. na podlagi pogodb civilnega prava, namesto v okviru delovnega razmerja. Prehod na celovito javno financiranje tretje stopnje ne sme biti izgovor za slabšanje pogojev dela (število študentov na pedagoga, dohodki, število zaposlenih, oblike zaposlitve), temveč, nasprotno, priložnost, da se ti pogoji začnejo izboljševati!

(2) Študij na drugi bolonjski stopnji – redni študenti

Problem je financiranje petega letnika. Sistem resda ne predvideva neposrednih šolnin, vendar pa uvaja vračanje šolnin (tj. plačilo zneska, ki se sicer zaračunava izrednim študentom za 5. letnik), v primeru, da študent ne konča študija v postavljenem roku. Naše stališče naj bo naslednje: 2. bolonjska stopnja je ekvivalent predbolonjskemu dodiplomskemu študiju. Ta enakost je uzakonjena npr. v zakonu o nazivih in v zakonodaji o visokem šolstvu, ki ureja pogoje za študij na tretji bolonjski stopnji, zato administrativno poimenovanje bolonjske 2. stopnje kot podiplomske oz. magistrske, na katero se sklicuje MVZT, ne vzdrži presoje. V kolikor bodo pogoji študija na bolonjski 2. stopnji strožji od pogojev predbolonjskega dodiplomskega študija, bomo pristali na zniževanje dosežene ravni pravic!

Kaj storiti?

Zahtevati moramo, da se omenjena latentna oblika šolnin (šolnina, ki jo plačaš, če nisi bil uspešen) ukine. Pri tem naj se izpad sredstev (ki ga za zdaj še ni, ker velike fakultete, npr. FF, še ne izvaja študija na 2. stopnji) nadomesti z enotnim javnim financiranjem!

(2.1) Študij na drugi bolonjski stopnji – izredni študenti oz. študenti, ki se »vpisujejo po merilih za prehod«

Skladno z 2. členom Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov6 se študij oseb, ki se vpišejo na 2. bolonjsko stopnjo, pa so prej dokončale predbolonjski dodiplomski študij ali kak drug bolonjski drugostopenjski program, ne financira iz javnih sredstev. Zato jih fakultete (EF, FDV, tudi nekateri »napredni« oddelki na FF) vpišejo v 5. letnik (torej jim priznajo en letnik), vendar kot izredne študente, ki v celoti sami plačujejo šolnino.

Kaj storiti?

Zahtevati moramo, da se ta omejitev odpravi in da se taki študenti (dejansko gre za obliko »zaporednega študija«) vključijo v kvoto študentov, katerih študij se v celoti financira iz javnih sredstev. Takih študentov ni veliko in jih tudi v bodoče verjetno ne bo, za fakulteto ne pomenijo resnih dodatnih stroškov, pomenijo pa dodatno obremenitev za pedagoge, zato je prav, da se izpad sredstev od (predvidenih) šolnin v celoti nadomesti!

(2.1) Študij na drugi bolonjski stopnji – samoplačniški študij rednih študentov na »nadstandardnih« programih

Oddelek za prevajalstvo je pred kratkim na UO FF naslovil prošnjo za uvedbo šolnin na programu Tolmačenje.7 Program je tehnično zelo zahteven, ker so potrebna posebna pedagoška sredstva, pri tem pa ga povprečno vpisuje 8 študentov. Program so eno leto že izvajali, financiral pa se je iz treh virov: sredstev EU, javnih sredstev in sredstev iz šolnin, ki pa so jih do zdaj zaračunavali samo izrednim študentom, ki so se vpisali po merilih za prehode (gl, 2.1).Zdaj bi radi šolnine v 5. letniku razširili na vse študente tega programa, tj. tudi na redne.

Kaj storiti?

Naše stališče naj bo naslednje:- fakulteta združuje različne programe z različno tehnično opremljenostjo. V kolikor je to v interesu fakultete, lahko sredstva, ki jih fakulteta pridobiva po ključu števila študentov in njihove prehodnosti ter uspešnosti pri končanju študija (gl. 3. poglavje zgornje uredbe) neenakomerno odmerja med oddelki in s tem poskrbi za tehnično opremljenost zahtevnejših programov. Na ta način bi se izognili potrebi, da tehnično opremo financirajo študenti sami;- ključna je presoja, kaj je v interesu fakultete. Gotovo so to splošno dostopni študijski programi, ki ustrezajo njeni temeljni znanstveno-pedagoški usmeritvi. Pri programih, ki imajo naravo specializacij (omenjeni program je nekdanja enoletna specializacija, prekvalificirana v dvletetni bolonjski študijski program) in so tesno povezani s kakšno od zunajakademskih institucij (gospodarskih ali negospodarskih), je treba dobro premisliti, ali tem kriterijem ustrezajo. Če jim, se za financiranje zagotovijo javna sredstva in ukinejo šolnine. Če jim ne, se je treba vprašati, ali taki programi sodijo na javno univerzo oz., če na njej ostanejo, se jih regulira kot tržno dejavnost fakultete, ki je dopustna, kolikor pomeni optimalno uporabo obstoječih (tehničnih in kadrovskih) zmogljivosti, ne pa v kolikor pomeni subvencioniranje (zmogljivosti) profitne dejavnosti.

(3) Vzporedni in zaporedni študij:

NPVŠ8 predvideva, da bosta po novem ta dva študija plačljiva, tj. samoplačniška. Vzporedni študij je študij na dveh smereh (npr. FDV in FF, lahko tudi druge kombinacije) hkrati. Zaporedni študij pa je vzporedni študij, kjer obstaja zamik med obema študijskima programoma (na enem si v višjem letniku kot v drugem oz. si študij na eni smeri že dokončal, na drugi ne).

Kaj storiti?

Gre za relativno majhno število študentov, zato priliv sredstev ne bi bil velik in ga tudi ne bi bilo težko nadomestiti z javnim financiranjem (kajti ti študentje se tako ali tako že vštevajo v kvote, na podlagi katerih se izračunava znesek financiranja). Torej je treba ta predlog odločno zavrniti, ohraniti javno financiranje tega študija, ne da bi ob tem poslabšali pogoje dela (predvsem število študentov na pedagoga).

(4) Obstoječi izredni dodpilomski študij:

NPVŠ napoveduje ukinjanje izrednega dodiplomskega študija (s. 18, 61), ki bo zdaj omejen le še na programe, ki se izvajajo v omejenem obsegu. Fakultete torej ne bodo mogle več izvajati enako obsežnega študijskega programa v dveh oblikah, javno financirani in samoplačniški. Ni sicer popolnoma jasno, ali se to omejuje le na 1. stopnjo, ali pa nameravajo zajeti tudi 2. stopnjo (v tem primeru bi vsi študenti študirali brezplačno, ob pogoju, da študij tudi pravočasno zaključijo – sicer bi spet vračali šolnine za 5. letnik.

Kaj storiti?

Pri tem vprašanju sta interesa študentov in univerzitetnih delavcev najbrž najbolj neposredno povezana. Denar, ki ga oddelki pridobijo od šolnin izrednih študentov, se pogosto porablja za financiranje stroškov rednih dejavnosti. Če hočemo doseči, da ukinitev izrednega študija ne bi neposredno poslabšala delovnih razmer (npr. povzročila dodatno povečevanje deleža pedagogov, ki delajo za določen čas oz. na podlagi pogodb civilnega prava; zmanjševanja števila vpisnih mest, ki bi bilo po ukinitvi študija manjše, kot je bila vsota razpisanih rednih in izrednih mest pred ukinitvijo ipd.), moramo zahtevati, da se izpad dohodka v celoti in dosledno (torej brez ukinjanja vpisnih in delovnih mest ipd.) nadomesti z enotnim javni financiranjem!
___________Opombe:

  1. MVZT je popustil pritiskom zaposlenih na univerzi in za vse doktorske študente, ki so bili lani vključeni v staro shemo sofinancirana, pripravil razpis po starem sistemu, kot nalaga 14. člen Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija, Uradni list RS, 88/2010 (http://www.uradni-list.si/1/content?id=100677) Razpis je bil izveden konec februarja. S tem je bil rešen vsaj položaj tistih študentov, ki niso imeli niti teoretične možnosti, da se prilagodijo zahtevam “Inovativne sheme”.
  2. Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov – generacija 2010 (http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=5272).
  3. 24. marca na prvi javni tribuni Mi smo univerza
  4. Dopis dekana FF prof. dr. Valentina Bucika rektorju prof. dr. Radovanu Pejovniku, naslovljen »Razpis za vpis v doktorske programe 3. študijske stopnje«, z dne 17. marca 2011. Iz dopisa ni povsem jasno, ali rektorat poziva k omejevanju vpisa na vseh programih, kar bi lahko sklepali iz odgovora dekana FF, ali le na interdisciplinarnem programu Družboslovje in humanistika, ki se izrecno omenja. Iz odgovora nedvoumno sledi, da po mnenju dekana pritisk zadeva vse študijske programe.
  5. Da je tako, potrjuje izjava Kristine Zajc, predstavnice FF za odnose z javnostmi, za Dnevnik: »V resnici ne gre za dvig, pač pa za realno oceno vrednosti dela. Do sedaj je FF usklajevala šolnino s t.i. normirano šolnino, ki jo je predpisovalo pristojno ministrstvo, ki je bila že v izhodišču pod spodnjo mejo sprejemljivosti za kakovostno izvedbo študija, in na podlagi katere je FF vsa leta (12 let) uspešno pridobivala sredstva iz razpisa za sofinanciranje podiplomskega (bivšega magistrskega in doktorskega) študija – s tem so bili vsi študenti, ki so izpolnjevali pogoje, deležni sofinancirane šolnine.« (http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042439863) Ali naj res verjamemo, da je FF 12 let izvajal podpilomski študij z nezadostnimi sredstvi, tj. 25 % pod realno vrednostjo dela, ne da bi se temu kakorkoli uprl, ne da bi prišlo do zastojev pri izvajanju študija ipd.?
  6. Uradni list RS, 7/2011 (http://www.uradni-list.si/1/content?id=102064).
  7. Dopis predstojnice Oddelka za prevajalstvo Študentskemu svetu in Upravnemu odboru FF, naslovljen »Predlog za uvedbo šolnine za drugi letnik drugostopenjskega magistrskega programa Tolmačenje zaradi nadstandardne storitve«, z dne 7. marca 2011.
  8. Predlog Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 (http://www.mvzt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/), ki ga je sprejela Vlada RS, v naslednjih tednih pa ga bo, kljub številnim protestom, sprejel tudi DZ.

Tagi: , , ,

Copyleft 2011 .
Bazira na: Theme Junkie.