Kenneth Haar – Doktrina šoka EU: uvod v prihodnost varčevanja in napadov na socialne pravice |

You are here: Home // Kriza in EU, Teorija // Kenneth Haar – Doktrina šoka EU: uvod v prihodnost varčevanja in napadov na socialne pravice

Kenneth Haar – Doktrina šoka EU: uvod v prihodnost varčevanja in napadov na socialne pravice

Objavil admin on Feb 15, 2012 | 1,387 Comments

Portal Mi smo univerza prinaša prevod prvega članka iz serije - Upravljanje EU: kritični obeti in alternativne rešitve krize evrskega območja. Ostali bodo objavljeni postopoma tekom tega in naslednjega tedna.

V letu 2011 smo bili priča uvedbi nekaterih najobširnejših nedemokratičnih strukturnih sprememb v EU po Lizbonski pogodbi. Nova pravila gospodarskega upravljanja, ki krepijo pooblastila komisije, da se vmeša v gospodarske in fiskalne zadeve držav članic, so bila uspešno sprejeta. Politike trga dela so spremenjene v prid večji fleksibilnosti in nižjim mezdam, s pomočjo obveznih omejitev javne porabe pa so institucionalizirani varčevalni ukrepi. Takšne dramatične spremembe napredujejo naglo in tiho, pod pretvezo obnovitve stabilnosti v evrskem območju.

Medtem ko se tekma za rešitev evra nadaljuje, so kritični ekonomisti povzdignili glas, saj so odzivi politik evropskih institucij v okviru odločanja EU sicer daljnosežni, pa vendar zgolj kozmetični, kar zadeva rešitve evrske krize. Tu so zasnovani alternativni predlogi za progresiven izhod iz nje.

Kenneth Haar je raziskovalec na Corporate Europe Observatory, v neprofitni in kampanjski skupini, ki se ukvarja z razkrivanjem vpliva korporacij na politiko EU.

EU se pripravlja na pomembno vlogo v fiskalni in gospodarski politiki držav članic. Pogovori o spremembah njenih temeljnih pravil so se začeli na vrhih EU konec oktobra. Spremembe naj zagotovijo močnejšo uveljavitev tistih politik, ki jih podpirajo komisija in močne države članice, vsekakor pa tudi velike poslovne lobistične skupine. Varčevanje in napadi na socialne pravice naj bosta v EU ukaz dneva. Evrska kriza je Evropsko unijo pognala v smer iskanja novega modela »gospodarskega upravljanja«, modela, po katerem evropske institucije preverjajo in popravljajo fiskalno in gospodarsko politiko držav članic. Čeprav so vrhi vsekakor dali nekaj novih idej, denimo gospodarskega super komisarja, je veliko reform že sprejetih. Da bi videli, kaj pomeni gospodarsko upravljanje v Evropski uniji, nam ne bo treba dolgo čakati.

Katera vrsta krize?

Osnovna ideja je jasna. Z vidika elite EU gre pri sedanji krizi za javni dolg in proračunski primanjkljaj, ki ju je treba oba naglo znižati. In gre za to, da mezde v državah, kot so Irska, Grčija, Španija, Italija, Portugalska, morda pa tudi druge, spodjedajo konkurenčnost. Toda vzroki krize so veliko širši in globlji, kriza pa se gotovo ni začela kot posledica javnega dolga, temveč zaradi privatnega dolga. Stanovanjski baloni in neodgovorne kreditne politike, ki so jih vsiljevale velike banke, so bili tisti, ki so zatrli gospodarstva številnih evropskih držav. Ironično se zdaj prav tem bankam pomaga z enim velikim paketom posojil za drugim. Kriza prav tako precej dolguje evru: države, kot so Irska, Portugalska, Grčija in Španija, so bile zato, ker so imele isto valuto kot Nemčija, v slabšem položaju. Njihova konkurenčnost je bila načeta. In prav to je bilo osnovno vprašanje – ne pa mezde. Pravzaprav so mezde v večini držav, prav tako kot v Nemčiji, stagnirale. Torej novi model gospodarskega upravljanja že od samega začetka trpi zaradi osnovne napake. A to nas seveda ne sme presenetiti. Najmočnejši v poslu in v vladah to formulo zagovarjajo že leta. Krizo vidijo kot veliko priložnost, in da bi jo zgrabili, je že bilo prehojenih nekaj pomembnih korakov. Natančneje, osem.

Evropski semester

Prvi košček sestavljanke, ki ga je bilo treba sprejeti, je bil evropski semester in to se je zelo hitro tudi zgodilo. Komisija je spomladi 2010 objavila predlog, ki ga je Svet sprejel že nekaj mesecev kasneje, septembra. V skladu s tem novim postopkom morajo države članice aprila Komisiji in Svetu pokazati svoj nacionalni načrt. Po tem, ko komisija dokumente pregleda, osnuje pripombe, namenjene Svetu v obravnavo. Julija pa bo ta vsem državam članicam podal »smernice politik«.

Komisija bo svoj nasvet osnovala na podlagi »letne ocene rasti«, ki naj izide vsakega januarja. V letošnji oceni je zlasti poudarila »potrebo« po pokojninski reformi v državah članicah – in »potrebo« po reformi trga dela. Nasvet državam članicam je bil sprejet poleti in je ta pristop podprl. In tako se ima nadaljevati: vrh EU je 23. oktobra sklenil, da naj bo semester naslednjega leta »čim bolj ambiciozen«.

Evrski pakt

Najbolj znani očrt novega gospodarskega upravljanja EU je evrski pakt, ki je bil sprejet na vrhu EU 24. marca. Besedilo samega pakta je izredno jasno. Rešitev krize se skriva v varčevanju in nizkih mezdah. Da bi dosegle »konkurenčnost«, morajo države članice reformirati zakon o delovnih razmerjih in ohraniti nizke mezde. Da pa bi podprle »zmerne javne finance«, se morajo lotiti predvsem »vzdržnosti« pokojnin, zdravstvenega in socialnega varstva, z drugimi besedami, lotiti se morajo rezov socialnih izdatkov. Druge možnosti, kot je zvišanje proračuna z ukrotitvijo izmikanja davkom, se de facto zavrača. Pakt ne vključuje močnih prisilnih ukrepov, temveč to vlogo izpolnjuje roj zakonodajnih, obveznih ukrepov, predpisanih v pravkar sprejetem paketu šestih zakonodajnih predlogov »gospodarskega upravljanja«, ki se mu včasih reče kar »šesterček«.

Šesterček o gospodarskem upravljanju

Najpomembnejši elementi šesterčka se nanašajo na tiste članice, ki kršijo dve zahtevi Pakta za stabilnost, tj. ohranitev proračunskega primanjkljaja pod 3 % BDP in ohranitev dolga pod 60 %:

*Države članice se lahko globam in drugim sankcijam izognejo le, če kvalificirana večina Sveta glasuje proti sankcijam. To prinese »polavtomatične« sankcije.

*Da bi zagotovili določeno hitrost odplačevanja dolgov, je bil uveden nov ukrep. Norma naj znaša 5 % razlike med dolgom in 60-odstotno mejo – vsako leto. V državah z visokim dolgom ima to lahko resne posledice za državni proračun. Belgija, katere dolg znaša 100 % BDP, bo denimo morala mnoga leta plačevati približno 2 % BDP (prvo leto: 100-60/20). Če država članica ne privoli v nova pravila glede dolžniških kriterijev, je lahko oglobljena.

*Globe bodo znašale tudi do 0,5 % BDP – milijarde evrov.

V znak priznanja, da so neravnovesja v evrskem območju odločilna pri problemih, s katerimi se zdaj soočajo nekatere države članice, je Komisija predlagala iniciativo, ki bi preprečila, čemur pravijo »makroekonomska neravnovesja«. A teh ne povezuje z evrom samim ali z vedno bolj očitnimi napakami v njegovi zasnovi, temveč le s politikami držav članic. Predlagana sredstva za kompenzacijo teh neravnovesij bremenijo tiste, ki v času krize že drago plačujejo. Med neravnovesja, ki naj bodo »popravljena«, spadajo mezde. Ko je Komisija septembra 2010 predstavila svoje predloge, je bila povsem jasna glede tega, da je na njenem seznamu želja napad na mezde. Če bi – tako so trdili – mezde znižali v državah, ki zaostajajo v konkurenčnosti, bi to obnovilo ravnovesje.

Obet

Toda iz tega bo težko izšlo kakšno ravnovesje. Verjetneje je, da bo zahtevano krčenje povpraševanja peljalo v padajočo spiralo, nič kaj drugačno od krize v tridesetih letih. Odziv institucij EU na krizo z napadom na socialne izdatke in mezde je skoraj poguben. Tisti, ki že plačujejo visoko ceno, bodo plačevali še naprej in pridružili se jim bodo še drugi.

Prevod: Portal MSU

Izvirnik je dostopen na: http://www.tni.org/sites/www.tni.org/files/eu_economic_governance-1.pdf.

Gre za krajšo različico članka »Varčevanje za vedno: novi gospodarski model EU je vključno z evrskim paktom model podaljševanega varčevanja« iz septembra 2011: http://www.corporateeurope.org/publications/austerity-forever.

Natisni